Vandima

verse 1 Pod nuo? rad z duoma jst zbežim, an soji babi ne? ne re?em pred njo se šempjota nardim, naskrevš jo u betulu ute?em pej tam popijem glaž al dva an ka ta tre?i prou me prime, se svjt numal?k zadondola an zmislim tiste se vandime. verse 2 Bil takrat jst še junc sem mlad, u glavi ne?, u grli suša, sm mjeu življenje strašno rad, ku usak do ?er ga ne poskuša. Cjeu dan smo bli v vinuogradi, an suonce je ku zluodi peklo, s z vinom smo se frišali, po grlu je ku puotok teklo. verse 3 Tm sm jo vidu prvikrat, požirk se je u grlu ustavu, jst lohkor umrou bi tistikrat, jst lohkor bi - ma kej bi pravu, k se ti taka rje? zgodi, ti glava radžonirat neha, an slepe ratajo o?i, ni ve? boga, nankar greha. verse 4 Me je spod ?ela gljdala, an se mi furbasto smejala, pod nuo? pej h meni je pršla, an ?e med trte sva zbežala. Ma za povjdat kej blo tam je, ku naj ?lovk besjde najde, jst use zvjzde vidu sem, an trjsle, trjsle so se brajde. Instrumental Verse 5 Takuo tista nuo? je ljpa bla, ku nikdar pole en prej nobena, ma, ku je pršla, tkuo je šla, nankar ji ne vjm imena. Je nism vidu nikdar ve?, e ?lovk obra?a, bog obrne, mladost je šla od mene pre?, kar cajt uzame, ve? ne vrne. Verse 6 Sej zdej prou ne? mi ne fali, mam en par brajd an kejšnu njivu, mižerje an boljzni ni, an ženu mam še zmerm živo. Ma kadar spijem glaž al dva, an ka ta tre?i prou me prime, se svjt numal?k zadondola, an zmislim tiste se vandime.